nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Ne, te nesrečne identitete nikakor nismo sposobni spraviti v čas, jo uvideti kot dinamičen proces, in te naše kulture nikakor nismo sposobni uvideti kot dialog, ampak vedno in izključno kot monolog.
In kako razbiti ta kontekst, v katerega je zavita knjiga? Kako se iz teh osnov prebiti do, kot bi rekel Diran, mlade, funky, klubske generacije in jim v roke stisniti knjigo?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani