nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Slednjega poznavalci (po besedah prevajalke in avtorice spremne študije k izdaji Hoffmannovih Pripovedk iz leta 1996) štejejo med bisere umetniških novel E. T. A. (skupaj s Peščenim možem in Prigodami silvestrskih noči je ponudila nepozabne motive tudi libretistoma znamenite Offenbachove opere Hoffmannove pripovedke).
Precej zapleteno pripoved o čudaškem svétniku Kresplu, »spretnem pravniku« in »zmožnem diplomatiku«, ki se vse življenje kot osamljen ter vseskozi skrbno opazovan in živahno obrekovan krajevni posebnež poskuša s strastjo učenjaka in spretnega izdelovalca violin dokopati do večne skrivnosti lepote violinskega zvena in ki mu vsem očetovskim zaščitniškim prizadevanjem navkljub premine prelepa hči z božanskim glasom in muzikalnostjo (kot apoteoza božansko vzvišene in čiste umetnosti, ki v surovem in pregrešnem družbenem okolju ne more preživeti), je režiser in avtor likovne podobe prenesel na odprto prizorišče dvorane Duše precej zastajajoče in zatikajoče ter
zgolj površinsko ilustrativno, ne pa tudi z globljim oživljanjem hoffmannovskega romantično srhljivega ozračja skrivnostnosti in napetosti na meji med umom in brezumjem, življenjem in smrtjo ter božanskim in profanim.
Z uporabo štirih premičnih kvadrov kot ločenih ali povezanih igralnih ploskev za majhne povsem brezbarvne lesene lutke (vódene od zadaj) s prepoznavno stiliziranimi obrazi in anatomsko členjenimi udi ter večjega kvadra sredi prizorišča, katerega stene se razprejo šele v finalnem prizoru, ko razkrijejo veliko marioneto božanske, ko poslednjič »iz srca« zapoje ob Kresplovi violinski spremljavi, ter predolgih zatemnitev med prizori je sproti rahljal in trgal pripoved ter preprečeval možnosti sklenjenega oblikovanja dramskih značajev, dogajanja in razpoloženja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani