nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Njegov pesniški glas je prepoznaven in ga zaznamujejo zadržanost, skromnost in disciplina, nekakšna »poetika črte«, ki je blizu slikarstvu in tudi abstrakciji, vendar še vedno ostaja povezana s stvarnim, »naravnim«. Kljub temu da je Reverdyjeva priljubljena izrazna oblika tudi pesem v prozi, njegove izjave nikdar ne prerastejo v prozno zgodbo; prej gre za zaporedno (na trenutke tudi »raztrgano«) nanizane izjave, vtise, slike, nagovore, ki so vsi po vrsti krhki, trepetajoči kot (telefonska žica, kubistična linija, pismenka ...) v vetru, skratka eminentne pesniške pripovedi o prebivanju govorečega subjekta v nekem hipu, ki bi brez pesnikovega pogleda brez spomina izginil. Reverdyjevega pomena so se zavedali že njegovi sodobniki, Apollinaire, Tzara, Breton, v njegovi poeziji pa odzvanjajo tudi podobe njegovih prijateljev slikarjev, npr. Matissa. B. L.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani