nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Suleimanov film vsaj navzven ne kaže pretiranih emocij in humanizma, čeprav je pod kožo še kako krvav, saj govori tako o prijetnih kot tragičnih občutkih. To razkriva že podnaslov, Kronika ljubezni in bolečine, s katerim je kakopak sugeriran svojevrsten paradoks: kako o dveh tako močnih - in ekstremnih - človeških stanjih govoriti z navidez suhoparno registracijo dogajanja?
Božje posredovanje je v grobem razdeljeno na dva dela; prvi (boljši del) predstavlja kroniko vsakdana na kritičnih območjih, drugi »ljubezensko« zgodbo, postavljeno na kontrolno točko pod nadzorom izraelske vojske, kjer se srečujeta filmar iz (igra ga Suleiman) in dekle iz Ramale. Suleiman ne mara bližnjih planov ali intimnih zgodb, kamera beleži z distance, njegovo orožje je metafora (npr. parni lonec v zadnjem prizoru), medtem ko komične vinjete, posejane po vseh koncih dežele, odražajo še kako prisotne medsosedske konflikte in absurde, ki jih Suleiman začini z različnimi estetskimi prijemi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani