nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Wenders izriše zgodbo človeka, ki ima po naključnem srečanju z drogami deset minut časa, da si reši življenje; Jarmusch pokaže osamljenost filmske zvezdnice, ki v svoji prikolici čaka na naslednji prizor; mirno špansko popoldne na podeželju pomeša z vzponom nacizma; Kaurismäki svoja mladoporočenca pospremi na pot v Sibirijo; ne pokaže poteka desetih minut, temveč deset tisoč let, saj se odpravi v brazilske pragozdove, med zadnje neodkrito primitivno ljudstvo; Chaige prikaže predstave norca, ki od selitvenega servisa zahteva, naj »preseli« njegovo neobstoječo hišo in opremo; Spike se pošali iz debakla zadnjih predsedniških volitev v ZDA, ko je Al Gore zaradi absurdnega volilnega sistema izgubil bitko z Bushom.
Kot rezime lastnih opusov lahko prepoznamo predvsem (vrnitev v »svoj« pragozd), Ericejev (elegična pastorala) in prispevek (ignoranca črnskih volilnih glasov), ki sodijo med prepričljivejše. Osebno pa najbolj navijam za Jarmuscha, ki z zgodbo o nenehno prekinjanem
odmoru filmske zvezdnice kot eden redkih prikaže, kako je trenutek miru lahko dragocen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani