nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
To daje intonacijo in ritem celotnemu prvemu delu, replike se izmenjujejo v počasnem tempu, režija si vzame veliko časa, da bi zdržala nižjo intenzivnost prepira, ter vztraja pri redukciji in minimalizmu. Stavki so podloženi z zavestjo o formi, kot da za njimi ni tiste prave, v sarkazem in cinizem odete pošastnosti, kot da dogovor še vedno velja, kot da so zavesti o mejah, ki jih ne gre prestopati, jasne. Kar se potrjuje tudi v igralskih nastopih; je tudi takrat, kadar napada, skače v besedo, duhoviči, se naslaja nad duhovitimi, ostrimi replikami, ki jih cinično in pikolovsko natančno zabada v sogovornike, telesno defenziven, sicer nagnjen naprej, vendar večino časa z rokami v žepih, tudi malo pogrbljen in tako že fizično nemočen in inferioren proti Marthini dominantnosti, njenemu direktnemu seksipilu, ki ga brezsramno razkazuje pri svojem koketiranju z gosti, pri njeni odprtosti in prostorski suverenosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani