nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Skupnih projektov tako ni ne samo zato, ker ni politične volje in vizije, pač pa zato, ker tovrstna kulturna politika ne reprezentira ničesar drugega kot same sebe; plato kulturnega dogajanja, po katerem se sprehaja, je docela zadosten, tovrstna kulturna politika ni produktivne, pač pa bleščeče in ohranjevalne narave. Priznava sicer, da je sedanjost zdaj, odpira vrata in se pogaja tudi s problematičnimi sogovorniki (kot npr. z Asociacijo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev), a se z nobenim projektom ne more prav zagnati v prihodnost, saj nikakor ne zna premisliti lastnega roba: kaj pa, če je kultura vendarle to, kar delamo drugim, ko vzpostavljamo politične, socialne, infrastrukturne relacije?
Situacija, ki jo imamo v Sloveniji danes, nam kaže natančno na to problematično zamenjavo vlog: o tem nam govori že samo poimenovanje sodobnih proizvajalcev umetnosti, ki so se iz utopičnih in opozicijsko zaznamovanih neinstitucionalnih
umetnikov iz začetka devetdesetih ter zasebnikov iz sredine devetdesetih (to poimenovanje se seveda lepo ujema z vrednotami tranzicijskega časa) pred vstopom v Evropsko unijo spremenili v izenačene in politično neproblematične »izvajalce kulturnih programov in projektov«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani