nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
A ne samo to: kulturna politika se neprestano prenareja in taktizira, skuša uprizoriti boljši teater od že obstoječega, obnaša se kot edina kreativna sila, ki ne deluje relacijsko in povezovalno, pač pa samosvoje in muhasto, njena temeljna vizija pa je izpopolniti lasten sistem: to, kar delamo, mora biti narejeno tako, da bi bilo čim manj nemotečih intervencij tistega, kar drugi delajo nam. Skupnih projektov tako ni ne samo zato, ker ni politične volje in vizije, pač pa zato, ker tovrstna kulturna politika ne reprezentira ničesar drugega kot same sebe; plato kulturnega dogajanja, po katerem se sprehaja, je docela zadosten, tovrstna kulturna politika ni produktivne, pač pa bleščeče in ohranjevalne narave. Priznava sicer, da je sedanjost zdaj, odpira vrata in se pogaja tudi s problematičnimi sogovorniki (kot npr. z Asociacijo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev), a se z nobenim projektom ne more prav zagnati v prihodnost, saj nikakor ne zna
premisliti lastnega roba: kaj pa, če je kultura vendarle to, kar delamo drugim, ko vzpostavljamo politične, socialne, infrastrukturne relacije?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani