nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Kar se namreč v tej zamenjavi vlog zgodi, je, da se kulturna politika - kljub sicer profesionalni zavezanosti transparentnosti in rastoči navidezni odprtosti - spremeni v skrivnostnega kreatorja, ki pod vplivom bolj ali manj lastnih navdihov regulira netransparentno ustvarjalnost. A ne samo to: kulturna politika se neprestano prenareja in taktizira, skuša uprizoriti boljši teater od že obstoječega, obnaša se kot edina kreativna sila, ki ne deluje relacijsko in povezovalno, pač pa samosvoje in muhasto, njena temeljna vizija pa je izpopolniti lasten sistem: to, kar delamo, mora biti narejeno tako, da bi bilo čim manj nemotečih intervencij tistega, kar drugi delajo nam. Skupnih projektov tako ni ne samo zato, ker ni politične volje in vizije, pač pa zato, ker tovrstna kulturna politika ne reprezentira ničesar drugega kot same sebe; plato kulturnega dogajanja, po katerem se sprehaja, je docela zadosten, tovrstna kulturna politika ni produktivne, pač pa
bleščeče in ohranjevalne narave.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani