nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Kar pri Kajmaku in marmeladi (naslov posrečeno povzema obe stereotipni paradigmi) moti celo dobrohotnejši pogled na film, je premajhna izbirčnost v registru stereotipov. Na eni strani pregovorna in požrtvovalna pridnost (na trpečem obličju se še poznajo sledovi vseh slovenskih mater od naprej), na drugi razšlampana balkanska ležernost ( tipček ji je dodal krotko melanholičnost, ki jo kupimo tudi zato, ker imamo pač radi); alpoidni zarukanosti (Vlado je ustvaril lik preobjedene in hkrati sestradane slovenske pošasti, ki že gravitira k manj zabavnemu žanru) naj parira kronična nagnjenost v kriminal (tudi tihotapljenje migrantov je, ne samo zaradi Kozoletovih Rezervnih delov, najbolj očiten dokaz klišejske neiznajdljivosti - ob tako bogati ponudbi kriminalitete): in če je na eni strani že goveja župa, je jasno, da je na drugi kombinacija vrtanja po nosu in vrojenega mačizma. Zaradi teh preprostih polarizacij je avtor opravil manj dela, kakor mu ga ponuja koncept preigravanja
stereotipov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani