nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
V igri ni nič več kot komična drama na temo miroljubne medetnične konfrontacije, katere najbolj izpostavljeni znaki se že dolgo prekrivajo s folklorizmom.
Kar pri Kajmaku in marmeladi (naslov posrečeno povzema obe stereotipni paradigmi) moti celo dobrohotnejši pogled na film, je premajhna izbirčnost v registru stereotipov. Na eni strani pregovorna in požrtvovalna pridnost (na trpečem obličju se še poznajo sledovi vseh slovenskih mater od naprej), na drugi razšlampana balkanska ležernost ( tipček ji je dodal krotko melanholičnost, ki jo kupimo tudi zato, ker imamo pač radi); alpoidni zarukanosti (Vlado je ustvaril lik preobjedene in hkrati sestradane slovenske pošasti, ki že gravitira k manj zabavnemu žanru) naj parira kronična nagnjenost v kriminal (tudi tihotapljenje migrantov je, ne samo zaradi Kozoletovih Rezervnih delov, najbolj očiten dokaz klišejske neiznajdljivosti - ob tako bogati ponudbi kriminalitete): in če je na eni strani že goveja župa, je jasno, da je na
drugi kombinacija vrtanja po nosu in vrojenega mačizma.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani