nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Tako je naslov poglavju, ki ga je pisatelju Frédéricu Beigbederju (poznamo ga tudi pri nas, založba- je namreč izdala prevod njegovega romana 99F oziroma ne vem koliko tolarjev, Sobotna priloga mu je posvetila intervju na dvojni strani) namenil trenutno najbolj kontroverzni in sijajni francoski literarni kritik in esejist Pierre Jourde, avtor slavnega pamfleta Literatura brez želodca. Lahko bi začela tudi drugače oziroma s kom drugim, na primer s Philippom Delermom (avtor uspešnice Prvi požirek piva in drugi majhni užitki, prav tako prevedene v slovenščino), z Darrieussecq (avtorica Svinjarij, tudi v slovenščini), Bobinom (ki se ga da prav tako brati v slovenščini) in seveda Michelom Houellebecqom, ki ga bomo imeli kmalu prevedenega integralno. Če sem začela z Beigbederjem (izgovori begbede), je zato, ker je vihravi mož gotovo eden najbolj vidnih predstavnikov današnje potrošniške literature oziroma recimo drugače: izdelkov, ki jih francoski (a mimogrede tudi slovenski) založniški
sistem prodaja kot zahtevno literaturo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani