nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Slišali smo, da je poezija lahko silno enostavna, »v časopisu poiščite članek, ki je enako dolg kot pesem, ki jo boste sestavili« (in je prebral Tzarovo Kako napravite dadaistično pesem), da je »treba biti oprezen, ko rimaš ljubezen« ( A.), saj gre zraven le bolezen, čezenj, železen, trezen (), da je prevajanje pesmi v prozi težavno ( ob prevajanju Michela Deguya), da so za nekatere avtorje slišali prvič, a po navdušenosti sodeč ne zadnjič ( o Valeryju Larbaudu), da so nekateri francoski ustvarjalci v poeziji presenetili ( Vitez je v avantgardnem gledališču precej znanega Jarryja prvič spoznal kot pesnika), in tudi take potankosti, da slovenski glas o v primerjavi s francoskim deluje ostro (in je spreminjal dolg jok v ihteče vzdihe). Kljub internetni dobi je kopanje po osebnih podatkih še vedno težavno (, soustvarjalec kritiškega aparata zato priznava, da so nekateri sicer že pokojni pesniki v antologiji še živi), sicer pa je delo opremljeno z mnogimi bibliografskimi
podatki, povezavami francoskih pesnikov s slovenskimi ipd.
Društvo književnih prevajalcev je večer posvetilo velikemu prevodnemu dejanju svojih članov, najmočneje - z izborom, prevodi, spremno besedo in opombami (in tudi z vodenjem večera) - pa ga je zaznamoval urednik A..
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani