nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Osebe (in te so v drami zanimivejše od situacij) so pri brez določujočih robov, razlivajo se v svet in jezik; njihova dozdevna telesa so zamenljiva, nadomestljiva, z njimi je mogoče trgovati, jih poljubno sestavljati, iz eksistence se selijo v (vegetativno) vlogo, narojenosti nadomeščajo vsiljena poslanstva, prepletajo se njihova tujstva in rodbinska razmerja ter spolne identitete. Še močnejše orodje proti popolni destrukciji je v dramo vgrajena poezija, soneti oz. njihovi drobci (natisnjeni v rdeči barvi), ki se v določenih trenutkih iztečejo v akrostišno formo; resnici na ljubo, ne povsem razvidno in enako zagonetno kot celotna Muckova dramska »zaloga«, vendar z zagnano, strastno voljo po izrekanju. Muckovi stavki so eliptični, pogosto samostalniški, dialog je raztrgan, po obliki podoben govoru ulice, v njem se meša vulgarno z vzvišenim, banalno s patetičnim, sveto s profanim, ritualno z vsakdanjim.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani