nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Časa, ki v njegovih predstavah teče na trenutke neokretno, kakor se ne bi hotel premakniti v naslednji prizor, kot bi se hotela predstava vanj potopiti, pozabiti, za vedno zaspati v prenatalni sreči, v času pred zavezujočo obliko. Med letoma 1990 in 1996 Maribor visoko kotira na gledališkem zemljevidu Evrope. Pandurjeve (in ne samo njegove, le da je bil njihov potovalni domet krajši, čeprav gledališko včasih intenzivnejši) predstave iz tega časa (od preko La divine commedie do Babylona) so močno zasenčile dogajanje v kontekstu, kar pomeni v njegovi gledališki hiši, v mestu, v državi. je na neki način režiral z zaprtimi očmi, kot da ni opazil političnih in družbenih sprememb, živel in delal je samo (za) teater, edina ambicija, ki bi ga lahko presegla, je bil film.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani