nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Na koncu bi se rada navezala na misli v glosi Provincialna samozadovoljnost (Delo, 10. 10. 2003). Ko sem spremljala festivalsko dogajanje, izjemno nabit vsakodnevni urnik, matematično natančno izračunane čase med predstavami, organizirane avtobusne prevoze na različne lokacije (Vroclav ima skoraj milijon prebivalcev in se širi na obe strani Odre), dostopnost toplih napitkov in prigrizkov na vseh prizoriščih (poleg teatrov še filmski in tv studii, skladišče, šotor in zapor), 160 festivalskih gostov in nepreštevno množico gledaliških ekip, kulis, kostumov, tehničnega osebja, simultanih prevajalcev v angleščino in ruščino, številnih hostes in trojezične festivalske brošure, ki obsega sicer pičlih 48 strani, a so v njej poleg opisanih in s fotografijami opremljenih sodelujočih predstav tudi podatki o dolžini trajanja, eventualni pavzi, slušalkah ali nadnapisih, skratka o najmanjših podrobnostih, ki utegnejo zanimati udeleženca festivala, sem nehote pomislila na razmere pri nas.
Povsem se strinjam z mislijo, da imamo v Sloveniji veliko majhnih dramsko-gledaliških festivalov, a nobenega res velikega in pomembnega, da ni problem v količini denarja, temveč v njegovi disperznosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani