nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
V to spretno nastavljeno »past« seveda brez težav ujame tudi gledalca, ki se avtomatično osredotoči na osrednji del kompozicije in od tam potuje k vse manj osvetljenim detajlom, postopoma izginjajočim v zlovešči črnini ozadja.
Živkovičevo videnje zapuščenih prostorov, odetih v sence molka, spreminja pomenski status banalnih, odsluženih reči in degradiranih ambientov: stroj ni več uporaben podaljšek človekove roke, ampak skrivnosten, fascinanten objekt, ki spominja na nenavadno arheološko izkopanino, katere namembnost bo treba šele razvozlati, druge na fotografiji razvidne podrobnosti pa so potencialna pomagala za rekonstrukcijo dogajanja, ki je za vekomaj o(b)stalo v preteklosti. Evokacija kategorije časa kot določujoče lastnosti fotografije - ne pozabimo namreč, da je na posnetku vedno samo to, kar je v določenem trenutku bilo pred objektivom fotoaparata - pa v opus vnaša zavedanje, lastno le človeku, bitju, ki ga na posnetkih ni, posredno pa je vse, kar vidimo in
prepoznavamo, posledica njegovega ravnanja, njegovih odločitev in odnosa do fizične resničnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani