nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Bloom je vse hkrati: po eni strani globoko konservativen, a obenem škandalozen; branilec tradicionalnega Kanona, ki pa se na vsakem koraku bori proti utečenim mnenjem; enciklopedično načitan, a tudi mestoma osupljivo naiven; poln partikularnih zapažanj in nadvse lucidnih prebliskov, širokega znanja in zamaha (sam je konec koncev 46 let poučeval literaturo), izvrstnih kratkih karakterizacij, a že v naslednjem trenutku lahko povsem razočara; svojih avtorjev se loteva vselej z ljubeznijo, a tudi z intelektualno spremenljivo srečo; spod peresa mu zlahka vrejo prodorne paradoksno zasukane formule, ki bi lahko prešle v pregovor, a tudi sodbe, ki se ne morejo ogniti trivialnosti. Človek mu je nazadnje pripravljen odpustiti marsikaj zaradi enega samega razloga: (skoraj) nikoli ne dolgočasi.
Projekt je tako domala nemogoč, saj se ne more držati kake metodologije: genij je vselej singularen, na njem je nekaj docela idiosinkratičnega in
kontingentnega, brez pravila.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani