nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Marinovo varuško in kasneje ljubico s pretirano premočrtno hladnostjo in neprikrito pohlepnostjo odigra; ta lik je nasploh najbolj problematičen, saj je v svoji ambiciji povsem shematičen in na meji verjetnega.
Tovrstna interpretacija tega besedila, ki sicer nima razvidne osrednje teme, je verjetno tudi razlog, da je uprizorjeno na velikem odru. Da tekst meri marsikam, a nikamor dovolj natančno, se najbolj pokaže v zaključnem prizoru, kjer se odnosi med vsemi liki do skrajnosti zaostrijo - kar je za klimaks seveda nujno -, a hkrati v nekaterih podrobnostih postanejo nedosledni in skoraj prestopijo mejo realnosti (npr. Brunova nepričakovana odločitev za, Marinova smrt ob ravno »pravem« trenutku).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani