nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Po izobrazbi in načinu mišljenja je arhitektka, še vedno rada pove; preden jo je zapeljalo gledališče, se je udeleževala številnih arhitekturnih in urbanističnih natečajev in za svoje rešitve prejela številne nagrade, dokler se ni leta 1972 v gledališču Glej v Jovanovićevi režiji Šeligove drame Kdor skak, tisti hlap poskusila še kot scenografka; največ je sodelovala z, Slobodanom Unkovskim, Miletom. Po dobrem desetletju jo je Smole vzpodbudil, da se poskusi tudi kot »vodička po prostorih, ki jih sama ustvarja«, in tako je v celjskem SLG ob Smoletovi dramaturški podpori prvič tudi zrežirala Srečanje na Osojah. 1973. je dobila prvo Borštnikovo nagrado za Gombrowiczevo, princeso Burgundije v režiji, ki so ji potem sledile še druge, vsaj deset Borštnikovih, pol ducata Sterijevih nagrad, Župančičeva nagrada, zlati venec, nagrada Prešernovega sklada in Prešernova nagrada za življenjsko delo; nastopala je tudi v produkcijah uglednih gledaliških hiš v tujini: Gradec, Köln, Moskva,
Cambridge v ZDA... in trikrat gostovala na mednarodnem festivalu na Wiener Festwochen. S sceno poskuša ustvariti vzdušje in prostor za igralca in ob tem še vedno rada citira nizozemskega arhitekta Miesa van der Roha, »manj je več«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani