nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Razdrobljenost nastopu ni v škodo, saj igralka (skupaj z režiserko) monološke pasuse poveže z dovolj intenzivnim gibanjem po utesnjenem prizorišču, s prehajanjem skozenj in ustavitvami ob njegovih brezizhodnih robovih. Igralka počasi, z vsakim koščkom posebej, vse do zaključnega prizora, obnavlja in podoživlja svojo žalostno izkušnjo, sprva še z nekakšno (samoposmehljivo) distanco, nato pa z vedno več bolečine, s katero je njeno mlado življenje v temelju zaznamovano. Pred nami je tako žrtev spolne zlorabe oziroma pohotnega očima in tik pred koncem igralki uspe, da akt zlorabe vidimo tako rekoč na lastne oči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani