nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Imena, kot so Goldin, Sherman, Nobuyoshi, Miguel Branco ali Philip-Lorca diCorcia, so neizogibne stalnice v sodobni vizualni kulturi ter zato nepogrešljiva v javnih in resnih zasebnih zbirkah, kar galeristi in posredniki dobro vedo. Med uveljavljajočimi se avtorji pa je zadnja leta največ zanimanja pritegnil-Baptiste (njegove velike črno-bele povečave je pariška galerija Marwan Hoss prodajala po 9000 evrov), eden izmed zvezdnikov na Fiacu pa je bil tudi razvpiti Ruff z doslej še ne prikazanimi barvnimi fotografijami različnih strojev in zabrisanimi, kot z videoposnetkov »snetimi« erotičnimi motivi (v razponu od 22.000 do 35.000 evrov pri galeriji Nelson).
Slovensko zastopstvo je bilo v skladu s prezirljivim odnosom domače kulturniške srenje do likovne sfere pregovorno skromno, tako rekoč simbolično, vendar ne neopaženo - ob znamenitem, ki si ga poleg lastijo tudi Italijani in Francozi (zato ga v mednarodnem prostoru zastopajo predvsem italijanske in francoske galerije),
velja poudariti vključitev elegantnih, estetsko dognanih skulptur v ponudbo dunajske galerije Chobot, v katalogu pa je evidentirana tudi skupina IRWIN, ki jo v Parizu zastopa galerija Rabouan Moussion, čeprav na njenem razstavnem prostoru slik ni bilo na ogled.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani