nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Njena kulturna infrastruktura poka po zidovih in strehah, večina njenih šol je starih, v najboljšem primeru pokrpanih, nova univerzitetna knjižnica že desetletje globoka gradbena luknja, v njenih galerijah in muzejih zamakajo stranišča in odpada omet in v njenih kinematografih smrdi po prežganju. V tem zaplankanem miljeju se potemtakem komaj kaj zgane, ko je treba trem umetniškim akademijam, o katerih stanju je bilo rečeno že vse, saj kaj velikega ni bilo reči, poiskati prostor pod grajskim hribom. Teritorialni problem akademij, ki si ga je zares vzela k srcu le domžalska županja, postane pod ljubljansko oblastjo samo še priložnost več za zemljiško mešetarjenje: medtem ko si, le za primer, »avtonomne cone« z Metelkove iz ne vem kakšnih postulatov politične korektnosti ne drzne prerazporediti na manj atraktivna mestna polja, ji ni nerodno gledati, kako njene tri akademije, naj mi Domžale to bogokletnost oprostijo, selijo pod okoliške kozolce.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani