nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Pripoved o požrešnem in tiranskem volku, ki ga modra prebrisano prežene v domnevno »zdravilno« samoto, in sicer s privlačnim motivom, da se bo tam lahko »zazrl vase« in potem postal »še bolj glavni v gozdu«, je izkoristil avtor uprizoritve in nosilec naslovne vloge za preprosto, duhovito, dobrodušno sproščeno in večpomensko poigravanje z izrazili živega in lutkovnega gledališča. S partnerico, ki spretno animira ročne lutke in radoživo interpretira vse preostale gozdne živali ( s poudarjenimi velikimi očmi, Lisico, nevarno zvito v raztegljivo vzmet, ter toplo in prijazno Zajčico in Miške), namreč pričakata kostumirana mlade obiskovalce že pred dvorano, jim odtisneta za spomin odtise volčjih šap na papir ali kožo ter jih povabita k ogledu predstave.
Na preprostem in funkcionalnem prizorišču avtorice likovne zasnove, ki lahko hipoma zaživi kot živahno poseljen gozd, varno volčje zavetje ali celo izoliran prostor samote, kjer preostane protagonistu le stik z zemljo,
neposredno in premišljeno oživlja precej nenavadnega volka (v rjavo črtasti pižami, s športno čepico na glavi in brezprstnimi črnimi rokavicami na dlaneh), ki v samoti notranje čudežno spremeni svojo »volčjo naturo« in se v sožitju z rastlinami nauči celo zdravilstva.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani