nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Skratka, s tem, ko je kinodvorane polegel pod knjižne hrbte Mitterrandove biblioteke s sedem tisoči obiskovalcev na dan, s tem, ko jih ni zmečkal med Interspare in med cunje novodobnih predmestji, s tem ko je med kinodvorane vgradil muzeje, in je poleg restavracij z imenom Jules et Jim in Luči velemesta speljal tudi kinodvorane, ki ne bodo goltale le donosa, je dobesedno premestil film v polje, kjer se mu ni treba več skrivati pred besedno umetnostjo. V redu, to se je pač zgodilo v Parizu, v nedrjih kovalcev egalite kulture, torej občega priznavanja vsake, ne le besedne umetnosti - in v kovačnici najbolj zagretih in borčevskih otresevalcev ameriškega filmskega kapitala. Res je, ko so Francozi vztrajali na diktatom, ki se je kasneje utelesil v direktivi po večinskem deležu domače oziroma evropske produkcije avdiovizualnih del v televizijskih programih, so to zagovarjali s ščitom lastnih (evropskih) identitet.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani