nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Koreografska struktura ostaja ves čas v izhodiščnih okvirih, plesno telo pa, kljub težnjam po prekoračitvi klasične baletne manire, te v samem bistvu ne prestopi, saj se v nobenem trenutku ne emancipira iz simbolnega okvira koreografije.
Avtorski projekt Podobe koreografa Nilsa Christeja, ki je nastal na podlagi baleta po Gogoljevi zgodbi Kupolova noč (ali Majska noč) Haline Ovčarenko, dokaj svobodno umešča koreografsko strukturo v kontekst ruskega proznega Sna kresne noči: razmerja med vilinskimi, bajeslovnimi bitji (delno ločena s špicami in celimi stopali) in začaranim ljubezenskim parom (Sanja, Capraroiu) večinoma ločuje kostumski in prostorski znak. Avtor projekta prizorišče scensko in kostumsko (bele vrtnice, krila gozdnih vil) označi kot nekakšen vrt, jaso, na kateri se primeri ljubezen (med človekom in gozdno vilo), bajeslovni okvir transcendenčnega pa avtor razširi (poleg zatemnjene globine in širine odrskega prostora) tudi v prve predodrske lože (in s tem na
publiko), v katerih spremljamo obredje štirih vilinskih bitij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani