nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Če Pina Bausch poseže v arhaično obliko ekspresivnosti telesa, pa se belgijska koreografinja Teresa de Keersmaeker v osemdesetih spopade z neko značilnostjo telesne forme, ki je prav tako spremljala utopije o njegovi svobodi na začetku 20. stoletja, a ni nikoli prišla čez misticizem forme. Forma zdaj ni več tista, ki poenoti, ni več zadaj stoječe mistično jedro, pač pa koreografije Keersmaekerjeve to podobo urbanega, dizajniranega in arhitekturnega telesa premaknejo v obsesivno repetitivnost, v prelome med posameznimi elementi. Minuciozno gibajoče se telo je v njenem delu vedno večplastno, vedno se giblje na robu med formo in napako, zaprtjem in razprtjem strukture, in je kot telo sodobnega urbanega mesta sicer hitro, dinamično, vpeto v njegove poti, a hkrati s svojo urbanostjo tudi nepredvidljivo, subverzivno, izpadajoče iz reda urbanega premikanja sveta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani