nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Ta pomeni uvod v tretji, živi koreografsko-gledališki del uprizoritve, v katerem se kafkovsko-beckettovske figure (sami moški v črnih oblekah in z melonami na glavah, ženska bi to »filozofsko« skladnost, pove nekje, zmotila) ob nenehni glasbeni spremljavi »sprehajajo« po podobnem odsotno-prisotnem svetu kot v prvih dveh delih: zdaj je napolnjen z belo praznino, hkrati pa nenehno zgoščajoč se okrog različnih simbolnih rekvizitov. je v tem delu inventiven, kar se le da, uporablja različne tehnike (npr. lecoquovski mim, lutke), menjave perspektive in rakurze, figure, plezajoče druga po drugi, povezuje v eno samo mnogoobrazno telo, pa ga destabilizira in sesuje vase, v odprtine v tleh; med nastopajočimi vlada naklonjenost, pa kljub temu ne ljubezen, navsezadnje vsak ostane s svojo fizično in metafizično usodo sam. Nadjevo gibanje je v »plesnih« trenutkih impulzivno, zaznamovano s skoraj sinhronimi sosledji gibov, v katerih vznikajo in hip zatem zamirajo »ilustrativne« ali
simbolne geste na poti v abstrakcijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani