nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Ko se je med propadlim ministrskim zasedanjem Svetovne trgovinske organizacije (WTO) v Cancunu južnokorejski kmet Li Kjung Hae z nožem zabodel v srce in s tem izrazil svoj protest proti globalizaciji kot najhujši sovražnici poljedelstva, to ni bil zgolj fanatični izraz daljnovzhodne ksenofobije, temveč pretresljiv krik tradicije, ki izgublja boj z modernimi časi, v katerih urbanost kroji globalno uniformo. Neodvisno od tega, kako in kdaj se bo nadaljeval nedokončani krog pogajanj in kakšne bodo posledice globokih nesporazumov med revnimi in bogatimi za samo WTO, pa je bilo tokrat postavljeno vprašanje, ki ne sodi samo na področje racionalnega gospodarsko-trgovinskega računa: če je sodobna tehnologija nekaj, kar istoveti in s tem odpravlja meje med nacionalnimi državami, koliko bo vsaka od njih izgubila od svoje značilne podobe, če se bo odrekla, na primer, jabolkom in sladkemu krompirju z južnokorejskih polj, ali japonskemu rižu, nenadomestljivemu pri pripravi sušija, ki so
v tem delu sveta enako pomembni, kot sta v Evropi pomembna francoski sir in vino.
Čeprav Koreja ali, denimo, Japonska večino svojega visokega družbenega proizvoda ustvarjata v vseh drugih sektorjih - industrijski proizvodnji, informacijski tehnologiji ali servisih - imajo kmetje še vedno velikansko politično težo kot glasniki in tisti pravi stebri trdnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani