nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Pirandellova nenavadna veseloigra s tragičnim koncem realistično prikazuje nasprotje med prvinsko neukrotljivo življenjsko radoživostjo, energijo in močjo (pooseblja jo naslovni junak, brez premoženja, a prekipevajoč od zdravja, zapeljivosti in plodnosti - Seminčè) ter sprevrženo družbeno igro vlog (mask) in iz njih izvirajočih spletk, s katerimi se skuša premožni stric pragmatično upreti neznosni sramoti neplodnosti svojega drugega zakona ter za vsako ceno zagotoviti družinsko nasledstvo nad prigospodarjenim imetjem, z njim zapletene ženske (teta, žena Mita in njena tekmica Tuzza) pa po možnosti okrepiti časten položaj v patriarhalnem okolju. Spopad med uveljavljenim redom, ki ga zaznamujeta zadrtost in nesproščenost za maskami lažnega videza na »ukročenih« ljudeh, ter nevarnim prvinskim neredom, ki ga prinaša Seminčè s prekipevajočo svobodo, se konča z zmago reda oz. »kulture« nad naravo: Tuzzina maščevalna roka, ki zasadi na koncu nož v Seminčétova prsa (krvnega očeta
treh radoživih »pankrtov« ter njenega in Mitinega še nerojenega otroka), je le orodje uničevalne družbene morale.
Režiser je besedilo v duhovitem in okretnem primorskem narečju (tudi lektorja uprizoritve) postavil pregledno ter s posebno pozornostjo za značajsko plastičnost oseb, ozračje prizorov in celote.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani