nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Nosilni protagonist uprizoritve je igralec in animator, ki ob domišljeno izbranih in predvajanih glasbenih odlomkih (s katerimi režiser drastično zaznamuje na eni strani sejmarsko in porabniško površinskost ter neobčutljivost družbenega okolja, na drugi pa rahločutno otožnost, izvirajočo iz umetnikove osebne krhkosti in ranljivosti) oživlja misel pisatelja, slikovitost njegove literarne izpovedi, materializirane v knjigi in peresu, ki na prizorišču zaživita v podobi lahkokrilega lastovička, kadar seda na asketsko enostaven in čist doprsni kip srečnega kraljeviča. Režiser in interpret si presenetljivo preprosto in učinkovito pomagata z dinamičnim oživljanjem različnih formatov belega papirja (velikih »plaht« ali praznih strani v knjigi), na katerega v natančno izbranih trenutkih projicirata dokumentarne fotografije ljudi iz vsakdanjosti (med njimi lahko v najbolj izpostavljenih trenutkih pomenljivo prepoznano tudi aktualnega španskega in britanskega predsednika vlade) ali
slikarskih upodobitev iz čarobnega orientalskega sveta ali sence.
Kot nam sporočata angažirana umetnika s svojim pomenljivim zaključkom, v katerem končata lastoviček (knjiga) in kiparski torzo (brez oči iz dragih kamnov in »zlatih« lusk, ki sta jih socialno občutljiva prijatelja razdelila med socialno ogrožene reveže) skupaj v ujetništvu ptičje kletke, je umetnina oziroma lepota v družbi, v kateri prevladuje mrzka neobčutljivost za bližnjega in umetniško lepoto, zapisana tragičnemu koncu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani