nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Prva velika vrednost Levijevega pričevanja je prav v tem, da se zaveda vse krhkosti svojega početja, da na vsaki strani reflektira luknjičavost in nezadostnost svojega pričevanja, da razume nemožnost naloge in da kljub temu trmasto vztraja pri drži pričevalca, tako da naposled prav iz same krhkosti vznikne vsa moč in prepričljivost pričevanja. Pričevanje je nerazrešno ukleščeno med subjektivnost in objektivnost: pričevalec ne more biti objektivni zgodovinar, ne more si lastiti avtoritete, ki bi doživetemu enostavno podelila status historičnih dogodkov; a po drugi strani njegovo pričevanje ni zgolj zadeva njegovega osebnega spomina, njegove prizadetosti, njegove osebne čustvene reakcije na grozote, ki so se mu zgodile. Levi je zelo natančno videl, da je njegova izkušnja, njegov spomin, izhodišče neke etične drže pričevanja, da je s svojim pričevanjem prevzel zavezo, se angažiral za resnico, da je pričevanje dejanje, ki se naslavlja na skupnost in jo
vzpostavlja in tako prinaša daljnosežne socialne konsekvence.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani