nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
To so mogoče različne politike, poti, a tudi emocije in osebne intervencije, ki jih ne zanima privilegij časa, ampak zlasti delovanja, v katerem se tako prvi kot drugi prepoznavata in vesta, da le s temeljno izgubo lahko udejanjita svoj manever. Brez te izgube bomo namreč vsak teritorij, pa naj bo politični ali umetniški, izgubili v tisti stilistični in nelagodni razpoki v času, ki ji tukaj pravimo zastarelost; v tistem privilegiju sedanjosti torej, ki nam ničesar ne pusti obdržati in nam vsako prihodnost naredi le še bolj sfabricirano.
Zastarelost je tisti banalni presežek, ki se ne sme videti, da se lahko ob srečanju z drugim sploh vzpostavimo; ne sme se namreč razkriti, kako je celotno polje umetnosti danes pogosto podrejeno komercialnemu in tržnemu spektaklu, znotraj katerega smo s to banalno besedo in njenim muhastim kriterijem določeni prav vsi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani