nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Obstaja beseda, ki se zdi preveč banalna, da bi o njej razmišljali v kontekstu umetnosti, pa vendarle jo vsi uporabljamo: zelo pogosto namreč rečemo, če ne celo občutimo (kar je seveda še bolj bizarno), da je nekaj zastarelo. Zastarelo je lahko samo tisto, kar nam je na neki način podobno, že skorajda enako, pa vendarle toliko dislocirano - ravno dovolj, da ga lahko razumemo in sprejmemo z naklonjenostjo, a obenem povzroča tudi temeljno nelagodje. Še več; v času, ko je vedno manj kulturnih okolij tujih in vedno več sorodnih, prav ta banalni termin postaja tisti poglavitni bizarni občutek, tisti poglavitni odnos do lastne središčne lokalitete in robne lokalitete drugega, kot da nam je v vsej sodobni homogenosti ostal na voljo le še ta bizarni zamik v času, le še ta zvijačni kronološki privilegij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani