nova beseda iz Slovenije

DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:

Tako kot je zvonik kažipot, je zvon v njem in njegov glas napovedovalec časa in dogajanj. Zvon obvešča o delu dneva, ko zvoni zjutraj, opoldan ali zvečer (v dobrih starih časih smo se s potepa po vasi ob marijinem zvonenju otroci morali vrniti domov, takrat se je namreč pričelo mračiti, vzgojni prijemi 21. stoletja pa so to mejo pomaknili tja proti polnoči in še čez in bognedaj, da bi npr. večerni zvon po novem zadonel opolnoči), zvonovi veselo vabijo (npr. k maši) in lepšajo praznik, žalostni navček je (ali morda še?) pospremil umirajočega, zvonenje je naznanilo smrt in pogreb, zvon je »zaukazal« k počitku, plat zvona pa je napovedovala hudo uro in sporočala nesrečo. Zvon in zvonenje sta se globoko vgnezdila v slovensko dušo, saj sta stoletja dolgo sooblikovala, uravnavala petek in.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA