nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Zvonenje je treba razumeti, poznati je treba njegov namen in prepoznavati v njegovem ritmu, melodiji in moči njegovo oznanilo. Tako kot je zvonik kažipot, je zvon v njem in njegov glas napovedovalec časa in dogajanj. Zvon obvešča o delu dneva, ko zvoni zjutraj, opoldan ali zvečer (v dobrih starih časih smo se s potepa po vasi ob marijinem zvonenju otroci morali vrniti domov, takrat se je namreč pričelo mračiti, vzgojni prijemi 21. stoletja pa so to mejo pomaknili tja proti polnoči in še čez in bognedaj, da bi npr. večerni zvon po novem zadonel opolnoči), zvonovi veselo vabijo (npr. k maši) in lepšajo praznik, žalostni navček je (ali morda še?) pospremil umirajočega, zvonenje je naznanilo smrt in pogreb, zvon je »zaukazal« k počitku, plat zvona pa je napovedovala hudo uro in sporočala nesrečo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani