nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Kar zadeva mesto naroda v tej zgradbi duha, pa je pravzaprav analogno dialektiki razmerja med naravo in kulturo: »Kakor je cilj kulture šele prav odpreti človeku oči za naravo, ga vrniti k naravi s tako odprtimi očmi in srcem, da v njenem jedru uzre pravo naravo narave, ki je nadnarava, ki je duh - tako je cilj narodnosti odpreti človeku oči za njegovo naravno mesto v razponu od domačih jasli do kozmosa, od družine do vsega človeštva v njegovi prostorski in časovni razsežnosti, v katerem bo nazadnje prepoznal svoje duhovno poreklo in usmerjenost.«
Na bolj konkretni, slovenski - in po svoje aktualni - ravni gre Ošlakovo razmišljanje med drugim v tej smeri, da je ogroženost slovenstva in slovenščine, denimo, predvsem ogroženost od samih. Vendar tudi tu ne zapušča svoje miselne matrice: »Slovenski narod in slovenski jezik bosta živela in rastla tako dolgo, dokler bo ta narod v tem jeziku samemu sebi kazal v smer univerzalnega in popolnoma naravnega človeka - in
dokler bo drugim prinašal in izpovedoval nekaj, kar lahko prinesejo in izpovedo samo.« ob tem upravičeno opozarja, da naroda, njegove kulture in jezika nikakor ni moč utrjevati z raznimi moralnimi apeli in ogorčenimi imperativi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani