nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Na žalost ali na srečo, kdo ve. Se mi pa zdi edina vredna figura iz časa srednjega veka Asiški, ki ga sicer niste navedli, ki je tako ljubil (tudi) ta svet, da je videl celo v volku prijatelja, kar samo potrjuje, da je ljubezen res univerzalna, če je prava.
Kaj naj rečem na koncu svojega samogovora, ki ga s tem zapisom tudi končujem?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani