nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Kot da je v Vesolju končno število situacij in je samo vprašanje časa, kdaj se srečata dve taki, ki ju v večnem začudenju imenujemo naključje. Ko sem se spravljal, da opišem svoje poglede na različne oblike žalovanja in odlašal kot zmeraj (takrat me zgrabi neustavljiva želja, da bi pomil posodo, se okopal, zalil rože in podobno), sem v poslednjem obupu vzel v roke najbližjo knjigo, da si raztresem glavo. Bil je Verlaine in seveda prvi verz v knjigi me je nagovoril natanko z besedami, ki si jih sam tako naravnost ne bi upal napisati: »Ni je stvari tako vesele kot pogreb.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani