nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Za vse, še zlasti pa zanje, je bilo opravljanje potrebe v javnosti mučno ali nemogoče. To je bila travma, na katero nas naša civilizacija ne pripravi, globoka rana, zadana človeškemu dostojanstvu, in nedostojna žalitev, ki je napovedovala našo usodo, hkrati pa tudi znak namerne in neupravičene zlobe. Imeli smo protislovno srečo, čeprav to besedo težko napišem v tem kontekstu, da sta bili v našem vagonu tudi dve mladi materi z nekajmesečnima otrokoma.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani