nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
V tem kontekstu so bile altistka Kirschlager kot muza in ter sopranistke Vargicova kot Olimpija, Krassimira kot in Pfitzner kot prijetna glasovna osvežitev. Generacijska porazdelitev vlog po pričakovani starosti likov naredi predstavo verodostojno, suvereno, umirjeno in v izpostavitvah vsebine jasno, pregledno, berljivo in razumljivo.
Škotski režiser McVicar in angleška scenografka ter kostumografka Tanya McCallin sta sicer izbrala nekoliko mračen, a ogromen ambient, v katerem bi bolj kot Luthrovo pivnico prepoznali neoklasicistično nemško arhitekturo, skratka meščanski ambient, ki pa se spreminja, v Olimpijinem dejanju tako postane nekakšen prirodoslovni muzej z vitrinami in eksponati v njih, v Antonijinem se meščanska usoda rodbine poglobi (izvrstna je kratka scena z Lipovškovo, ki kot glas mrtve Antonijine matere pride iz stranskega odra po dolgi mizi, kot iz onostranstva, mimo svojega ogromnega meščanskega portreta; stik med materjo in hčerko z vrhuncem v duetu
ustvari enega najbolj pretresljivih trenutkov: mora peti, sicer bo umrla, vendar pa fatalnega klica umetnosti kot najvišje oblike uresničitve njene matere, velike umetnice, ne vzdrži in v napadu neidentificirane bolezni umre), v Giuliettinem dejanju pa, drugače ne gre, vlačijo na oder beneško gondolo ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani