nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
se prosto sprehaja po imaginarnih, intimističnih časih in pokrajinah duha od paleolitika in Pompejev do tibetanskih zgodb, ki so nekakšna vizualna parafraza kataklizme, kjer so preko univerzalnih zgodovinskih tem nedvomno projecirane tudi kataklizmične razsežnosti dogodkov ter čustvenih stanj nedavne vojne na Balkanu.
V ospredju je smrt, izbris, negacija, pozaba in obenem prehod telesa in duha v nekakšno mitsko podzemlje ali - kot se je v poetičnem spremnem besedilu kataloga izrazil - v zagrobnost, v brezčasnost smrti in minevanja. Vendar z izjemo velikih formatov, kjer podoba sama po sebi deluje nekoliko epsko in monumentalno, risbe funkcionirajo brez dramatičnih tonov, bolj kot »priložnostni« kroki, nepotrebnemu patosu pa se izogne tudi z uporabo klasičnih »handy« modernističnih materialov, predvsem časopisnih strani in izrezkov, ki obenem delujejo kot prispodoba determiniranosti v hipnem in aktualnem ter kot simbol umetnega, virtualnega spomina.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani