nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Najboljši zgodovinarji koncentracijskih taborišč so bili torej tisti redki taboriščniki, ki so prišli do privilegiranega opazovališča s sposobnostjo in srečo, ne da bi sklepali kompromisov; poleg tega so bili sposobni pripovedovati o tem, kar so videli, pretrpeli in počeli, s ponižnostjo dobrega kronista, se pravi, da so upoštevali celovitost fenomena koncentracijskih taborišč in raznovrstnost človeških usod.
Logično je bilo, da so bili skoraj vsi ti zgodovinarji politični zaporniki, in sicer zato, ker so bila koncentracijska taborišča političen fenomen, ker so imeli politični zaporniki v nasprotju z in kriminalci (to so bile tri glavne kategorije taboriščnikov) dosti boljše kulturno ozadje, na podlagi katerega so lahko razlagali, kar so videli; ker so se kot bivši ali še vedno dejavni protifašistični borci zavedali, da je pričevanje oblika boja proti fašizmu; ker so imeli lažji dostop do statističnih podatkov in ker niso imeli le pomembnih funkcij v taborišču, temveč so
bili pogosto tudi člani tajnih obrambnih organizacij. Vsaj v zadnjih letih so živeli v znosnih razmerah in lahko npr. pisali in shranjevali zapiske, kar je bilo za nepojmljivo, za kriminalce pa nezanimivo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani