nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
»Društvo naj večji poudarek nameni kulturnodružbenemu območju, maksimalne napore v uveljavitev slovenske književnosti v Jugoslaviji, društvo se mora postaviti za slehernega člana, med številnejšimi pa so bila tudi opozorila o bližini klasične cenzure in o povezavi sorodnih društev.« To so bili časi, ko je 200-članska organizacija premlevala preširoko sprejemanje članstva, komercializacijo literature, tu in tam so se slišale besede kritike ( je društvo leta 1982 neusmiljeno opisal »kot kongregacijo najbolj bojazljivih in čredno nastrojenih, kar si jih je mogoče zamisliti«), pa tudi preroške misli leta 1983 izvoljenega predsednika Toneta: »Društvo bi moralo postati zavestna, intelektualna, literarna, kritična organizacija, katere glas bi bil v družbi bolj spoštovan in vpliven.«
Druga (vsaj medijsko izpostavljena anketa med pisateljskim članstvom) se je zgodila v zlatih časih društva, časih, za katere so pozneje zapisali, da se verjetno nikoli več ne bodo vrnili.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani