nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Že ko je leta 1973 med 190 člani zaokrožil vprašalnik, so odgovori pustili vtis, da DSP ne ustreza interesom in potrebam članstva. »Društvo naj večji poudarek nameni kulturnodružbenemu območju, maksimalne napore v uveljavitev slovenske književnosti v Jugoslaviji, društvo se mora postaviti za slehernega člana, med številnejšimi pa so bila tudi opozorila o bližini klasične cenzure in o povezavi sorodnih društev.« To so bili časi, ko je 200-članska organizacija premlevala preširoko sprejemanje članstva, komercializacijo literature, tu in tam so se slišale besede kritike ( je društvo leta 1982 neusmiljeno opisal »kot kongregacijo najbolj bojazljivih in čredno nastrojenih, kar si jih je mogoče zamisliti«), pa tudi preroške misli leta 1983 izvoljenega predsednika Toneta: »Društvo bi moralo postati zavestna, intelektualna, literarna, kritična organizacija, katere glas bi bil v družbi bolj spoštovan in vpliven.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani