nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Radrigánova drama na osnovi resničnega dogodka izpred treh desetletij visoko v Andih, ko so tri sestre pomorile najprej svoje živali potem pa še sebe, spodbuja gledalca k razmišljanju o razlogih za domala obredno samouničenje. S tragičnimi usodami marginalnih samotark, ki so se daleč od dobrin in bremen sodobne civilizacije povsem prvinsko preživljale s pašo drobnice in si z blagovno menjavo s popotnim krošnjarjem Javierjem zagotavljale preživetje (a se ob njegovih novicah iz sveta tudi pogubno napolnjevale s smrtnim strahom in brezupom), avtor elementarno spregovori o primarni človečnosti, izrinjeni na skrajni rob družbe in narave, ogroženi pravzaprav z obeh strani, še najbolj pa od znotraj, iz nezadoščene in brezupno samotne posameznikove duše. Na osamljene in pred prihodnostjo prestrašene sestre vse bolj uničujoče lega senca nedojemljive sodobne civilizacije oziroma potrošniške družbe, ki je iz bližnje okolice že posrkala oziroma pregnala
»vse živo« v mesta ali v smrt.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani