nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Da je táko patologijo smiselno detektirati, preiskati in osmešiti, kolikor se le da, se iskreno strinjam, malce pa me je začelo skrbeti ob nastopih nekaterih pisateljev, ki so si s komaj verjetno lahkoto privoščili oznaniti nekatera »dejstva«, na primer da tukajšnja kritika bolj klavrno »pokriva« tekočo knjižno produkcijo in da to - in neločevanje med bolj prodajljivo in manj prodajljivo literaturo - ustvarja strahovito zmešnjavo. Ob premisleku o tem in o zagatah slovenskega literarnega kanona, kot ga razkriva pouk o literaturi v slovenskih šolah, je zavelo pa znanem temeljnem nezaupanju avtorjev do kritikov, literarnih zgodovinarjev, teoretikov, včasih tudi bralcev, včasih pa do vsega na svetu. Ker to postaja skoraj že stalnica mnogih javnih debat o literarnih zadevah, je nujno ugotoviti, da so taka rahlo infantilna stališča, zagovarjajoča laissez faire le za »pisateljsko« stran, precej problematična.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani