nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Prvi in drugi navedek pripadata (provansalskemu in flamskemu) trubadurstvu 13. stoletja; seveda ju je prevedel sam. Bernarta de Ventadorna pripoveduje o hkratni vrojenosti ljubezni in poezije, ki imata za tistega, v katerega sta narojeni, enako usodno težo: Ni čudno, če zapojem pesem/ še lepše kot najlepši glas,/ saj silno vleče me ljubezen, ki rojen sem za njen ukaz. - Tu je treba reči, da pozna velik del Novakovega pesništva enako zamaknjeno, srdito, »fanatično« izročenost usodi - pač usodi pesništva, lepoti, rodu, narodu ali (moralnemu) redu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani