nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Izjemni so v uprizoritvi tudi trenutki, ko se vidno v njej (zlasti kostumografija in tudi scenografija) ujame s slišnim, z besedilom oziroma zvokom ter glasbo (avtor), oboje pa se izteče v muzikalično »bistvo« dogajanja (z Škofom in Svetetom kot njegovima laibachovskima interpretoma). In produktivna je tudi »post-dramaturška« polemika s tradicionalističnim dramaturškim redom »predstave«, izražajoča se v hipnih prehodih, vstopih in odhodih, zamenjavah in spremembah z učinkovitimi priročnimi rešitvami.
Vse omenjeno pa se pojavlja v na trenutke zasilnem okviru, zatrpano z zastranitvenimi mašili (že omenjeni tiki, opremljanje izvedbe z dekoncentrirajočimi in nepovednimi gestami, dodatno zapletanje pomena mizanscen z dekorativnimi simboli ipd.) in oddaljujoče se tako od besedila kot tudi od lastne izvirne zamisli v neobvezujočo poljubnost ter - v skrajni posledici - nezanimivost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani