nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2003, poved v sobesedilu:
Avtor prižene svoj zagovor poezije v najvišjo zgostitev na tistih mestih, kje podaja fenomenologijo razločenosti med »celoto sveta v pesmi in celoto osebne skušnje, s katero odpremo vrata pesmi«. Natančneje: ko skuša pokazati, kako se prav ta »razločenost« v poeziji nevtralizira »in povzroči, da človek in svet onemita v čisti sopostavljenosti biti«. Od tod - iz ozadja se pač Heideggrova »jasnina biti« - najde poeziji argument, s katerim utemelji njeno eksistencialno razsežnost, njen (izgubljeni) smisel za človeka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani